Pon-Pet 8.00 - 16.00 +386 2 564 21 00

Vinska kraljica Slovenije 2020

ANA PAVLIN

Novinarska informacija

 

Fotografije

 

Video

 


PREDANA VINU…

Vino ima od nekdaj pomembno vlogo v življenju človeka. Pravilno uživanje vina nam izboljša razpoloženje, okrepi naše telo, razveseljuje duha, odganja skrbi, lajša življenjske težave in vliva optimizem. Zdravemu človeku daje vino moč, pogum in samozavest, bolniku je v zdravilo, okrepčilo in tolažbo. Vino je bilo navdih za številne pesnike, slikarje, umetnike in mislece. Je nepogrešljivo ob praznikih, slovesnostih, v žalostnih in veselih trenutkih. Zaradi vina nastajajo različni dogodki, pišejo se knjige, odpirajo turistične kmetije, organizirajo sejmi, sklepajo nova prijateljstva, pa tudi najrazličnejši posli. V sodobnem svetu ni kulturnega dogodka, ki ga ne bi pospremilo vino. Vino spremlja celotno človekovo življenje, njegovo ustvarjalnost, tradicijo in prihodnost.

Vino je tudi primerno darilo ob različnih priložnostih in različnim ljudem. Z vinom proslavljamo, utrjujemo prijateljstva, zapeljujemo ali se z njim postavljamo. Je edina pijača, s katero nazdravljamo.

Vino so že v starem veku uporabljali kot zdravilo in kot zaščito pred infekcijskimi boleznimi. Na nekaterih klinikah v južni Ameriki bolnikom pri kosilu postrežejo z vinom. Študije dokazujejo, da zmerni pivci vina živijo dlje kot abstinenti in prekomerni pivci. Mnoge raziskave so dokazale, da so ljudje, ki redno uživajo vino med obroki hrane, mnogo manj dovzetni za različne bolezni. Rek, da pomeni za odraslega človeka kozarec vina to, kar dojenčku mleko, ima svojo fiziološko in psihološko podlago. Sodobna medicina je vino skoraj povsem izrinila iz zdravilstva in ga zamenjala z različnimi pripravki farmacevtske industrije. Naša družba je zasvojena z raznimi pomirjevali in poživili. To je težava, ki se je sploh ne zavedamo. Mladina uživa različne gazirane pijače, ki jim dodaja visoko koncentrirani alkohol. Oboje je seveda, za razliko od vina, škodljivo za človeški organizem. Zato se bom zavzemala za širjenje kulture pitja vina tudi med mladimi.

Slovenija se ponaša z izredno raznolikostjo pokrajine, ki nam jo mnogi zavidajo. Na stičišču Sredozemlja, srednje-evropskega gorskega sveta in Panonije smo izkoristili pestrost klime, tal in leg ter z več kot 2300 letno tradicijo gojenja vinske trte dali pečat kakovosti slovenskih vin.

Za Slovensko vinogradništvo je značilna velika razdrobljenost. 90% vinogradov je manjših od enega hektarja. To dejstvo uvršča Slovenijo med t.i. butične proizvajalce vin. Mali vinogradi s številnimi zidanicami dajejo naši kulturni krajini izjemen pečat. Po številu vinskih kleti, zidanic in hramov smo Slovenci prav gotovo svetovni rekorderji, če že ne absolutno, pa gotovo na število prebivalcev. Naša vinogradniška dediščina predstavlja neprecenljivo bogastvo, ki ga prinašamo v naravno in kulturno zakladnico narodov Evrope. Storiti moramo vse, da jo ohranimo in prenašamo tudi na prihodnje rodove. Z razvojem Turizma v zidanicah, v katerih sedaj gostimo turiste iz celega sveta, naše vinske gorice in vina pridobivajo na prepoznavnosti, obenem pa je to tudi priložnost za zaustavljanje trenda krčenja vinogradov in s tem nadaljnje ohranjanje naše kulturne krajine.

Kot vinska kraljica Slovenije verjamem v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu odmevna priznanja, verjamem pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana sem, da je vino izjemen, zaenkrat še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del vrhunske slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Ni je tudi dežele, ki bi v svoji himni tako opevala vino kot Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bo Martinovo postal državni praznik. Vinarji Slovenije bi morali teden ali dva okoli Martinovega prirejati različne dogodke, degustacije, strokovne posvete, na katere bi povabili tudi ugledne tujce in seveda turiste. Martinovo poteka ravno v času mrtve sezone, ko ni turistov, tovrstne manifestacije pa bi lahko v našo deželo privabile veliko tujih obiskovalcev in prinesle našim vinom dodatno prepoznavnost in sloves, ki si ga zaslužijo. Zato si bom tudi prizadevala, da bo Slovenija čim prej postala del Evropske kulturne rute Iter Vitis.

Človek in vino sta v posebnem odnosu. Nikoli ne smeta biti v konfliktu, temveč le v sožitju. Zato pijmo vino z najboljšimi prijatelji, v najboljši družbi in z najboljšim namenom.

Ana Pavlin, 24. vinska kraljica Slovenije